Zdravniško dežurstvo v Rogaški Slatini

JZ Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah organizira in izvaja dežurno službo za območje šestih občin ustanoviteljic. V skladu s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju NMP), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotavlja sredstva za 24 urno dežurno službo vse dni v tednu v Šmarju pri Jelšah v sestavi 1 zdravnik specialist, 2 dipl. zdravstvenika in 2 zdravstvena reševalca. V drugih zdravstvenih postajah pa stalna prisotnost NMP ekipe ni predvidena, niti financirana. Zato so se občine ustanoviteljice odločile, da sofinancirajo nadstandardno dežurno službo v obliki delovanja dodatnih dežurnih ambulant v Rogaški Slatini in na Kozjanskem ob sobotah, nedeljah in praznikih, med 7. in 13. uro.

S pojavom virusa Covid-19 v letu 2020 in ukrepi povezanimi z njim se je organizacija nadstandardne dežurne službe spremenila. Ta ne poteka več v Rogaški Slatini in na Kozjanskem, ampak se sredstva za nadstandardno dežurno službo namenijo za prisotnost drugega zdravnika ob sobotah, nedeljah in praznikih med 7. in 20. uro v ZD Šmarje pri Jelšah. To pomeni, da je dodatni (drugi) zdravnik med 7. in 20. uro ves čas na voljo za bolezenska stanja in ki lahko tudi izvaja drugo urgenco. To v praksi pomeni, da se v primerih zasedenosti prve urgence takoj aktivira druga urgenca/ekipa, kar pomeni večjo učinkovitost delovanja dežurne službe in večjo korist za vse prebivalce vseh šestih občin ustanoviteljic ZD.

Kljub temu, da ne veljajo več tako stroge omejitve zaradi virusa Covid-19, pa kot je zagotovil direktor ZD Šmarje pri Jelšah, ne zmorejo zagotoviti zdravnike za izvajanje nadstandardne dežurne službe, kot smo jo bili vajeni pred pojavom epidemije Covid-19.

Rešilec v Rogaški Slatini

V letošnjem letu je bila dokončana garaža za rešilca pri ZP Rogaška Slatina z namenom prisotnosti NMP ekipe v sestavi 1 diplomirani zdravstvenik in 1 zdravstveni reševalec v Rogaški Slatini med 7. in 20. uro. Takšna organiziranost NMP je bila predvidena z vključitvijo v dispečerski center Maribor, ki pa je ZD Šmarje pri Jelšah še ne more realizirati zaradi objektivnih razlogov, ki so na strani države. Ravno tako je ovira nepokritost s signalom za različne lokacije NMP, kar praktično pomeni, da je naše geografsko območje šestih občin ustanoviteljic ZD še tehnično komunikacijsko neustrezno pokrito.

Koncesije zdravnikom in zobozdravnikom

Mreža javne zdravstvene službe na primarni ravni v Občini Rogaška Slatina med drugim obsega tudi 7,15 tima splošne medicine, 4 time zobozdravstva odraslih in 1 tim zobozdravstva otrok in mladostnikov. Na področju splošne medicine trenutno 4,15 ambulante izvajajo koncesionarji, 3 ambulante pa ZD Šmarje pri Jelšah, dve s stalnima zdravnicama in eno s pogodbenimi zdravniki. Na področju zobozdravstva 2 ambulanti izvajata koncesionarki, ostale 3 pa se izvajajo znotraj javnega zavoda. V zadnjih dveh letih je bila, zaradi upokojitve vrnjena ena koncesija s področja splošne medicine in 3 koncesije s področja zobozdravstva odraslih. Za vse koncesije, z izjemo zadnje s področja zobozdravstva odraslih, je ZD Šmarje pri Jelšah izrazil interes za prevzem programa v javni zavod.  Občina Rogaška Slatina je namreč v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti ob prenehanju koncesije to dolžna najprej ponuditi javnemu zavodu. In šele v primeru, da ta ne prevzame programa, lahko občina podeli koncesijo.

Kaj se bo naredilo za mlade?

Na moji spletni strani je celoten program za obdobje 2022-2026. Več kot polovica projektov je namenjena mlajši generaciji. Zato nima smisla, da jih ponavljam. Vabim vas, da si jih ogledate. Poudarjam, da želimo ta program dopolnit z vsebinami in predlogi, ki jih bomo dogovorili s predstavniki Mladinskega sveta in drugimi, ki želijo biti aktivni pri realizaciji projektov za mlade.

Smiselnost krožišč

Preureditev trikrakih ali štirikrakih križišč v krožišča izvajamo skladno s sprejeto Celostno prometno strategijo, ki jo je potrdil Občinski svet. Iz nje izhaja, da smo vse glavne projekte na tem področju, kar se tiče novih investicij, realizirali. S tem smo zagotovili večjo pretočnost prometa in večjo varnost vseh udeležencev v prometu. Tako bomo v prihodnje lahko večjo pozornost in finančna sredstva namenili obnovi lokalnih cest in javnih poti.

Obnova lokalnih cest

Obnova občinskih cest poteka na dveh nivojih. Bolj pomembne ceste, ki povezujejo dve občini, ceste po katerih vozi šolski avtobus in ceste, ki povezujejo večja naselja v občini, vzdržujemo direktno z aktivnostmi občinske uprave. Manj obremenjene lokalne ceste in javne poti pa vzdržujejo krajevne skupnosti, ki v ta namen prejmejo sredstva iz občinskega proračuna. Zaradi dviga cen asfalta bomo predlagali, da bi se za asfaltiranje teh cest namenilo 25% več sredstev kot v letošnjem letu. Prav tako bomo predlagali, da se za asfaltiranje cest po krajevnih skupnostih nameni del sredstev v višini 200.000 evrov od dobitka od iger na srečo Evrojackpot-a. V vseh primerih obnove in posodobitve cest pa je potrebno predhodno urediti zemljiško knjižna stanja  in ta zemljišča morajo postati last občine.

Kanalizacijske povezave v okolici

Izgradnja kanalizacije v naseljih Sp. Sečovo in Tuncovec sodi med največje projekte na tem področju v prihodnjem mandatu. Investicija je ocenjena na 2. mio. evrov. Lastnih sredstev v takem obsegu ne moremo zagotoviti, zato nameravamo 50% sredstev pridobiti od razpisa Ministrstva za okolje in  prostor. Ker pa že skoraj dve leti ne moremo pridobiti vseh služnosti, tudi gradbenega dovoljenja nismo mogli pridobiti in posledično oddati vloge na ministrstvo.

Na območjih, kjer izgradnja javne kanalizacije ni možna oziroma ni predvidena, že desetletje sofinanciramo gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav  do višine 50%, kar bomo izvajali tudi v prihodnje. Kjer pa je primarni kolektor že zgrajen, se postopoma gradi sekundarna kanalizacija. Vse tovrstne investicije potekajo pod strokovnim vodstvom javnega podjetja OKP Rogaška Slatina, ki za izvedbo prejme sredstva iz občinskega proračuna.

Bellevue, Hotel Trst, ohranjanje kulturne dediščine

V občinskih strokovnih službah spremljamo stanje lastništva in prodajne statuse pri objektih, ki imajo status kulturne dediščine lokalnega pomena; z lastniki nepremičnin sodelujemo v postopkih pridobivanja upravnih dovoljenj. Prav tako sodelujemo s pristojnimi državnimi organi v zvezi z izvrševanjem njihovih pristojnosti na področju zavarovane kulturne dediščine. Vendar pa je žal lastništvo tisto, ki pogojuje možnost vlaganja javnih sredstev. Pri kompleksu Bellevue manjšinski solastnik nasprotuje vlaganjem, prav tako lastnega deleža na nepremičninah ni pripravljen odprodati. Lastnik Hotela Trst je sicer pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta, zaradi spremenjenih razmer na trgu pa k obnovi (še) ni pristopil.

V nadaljevanju pa podajamo še mnenje Inšpektorata RS za kulturo in medije:

»Na podlagi vpogleda v sodni register nepremične kulturne dediščine (eVRD) je pristojni inšpektor ugotovil, da sta zadevna objekta sicer vpisana v registru pod evidenčno številko 15696 in  15689, kot enota dediščine z imeni: »Rogaška Slatina -Restavracija Bellevue« in »Rogaška Slatina – HOTEL Trst«, vendar stavbi nimata statusa kulturnega spomenika.

V primeru nevzdrževanja objektov, ki nimajo statusa nepremičnega spomenika in posledično nastale škode na njih, v določbah Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) žal ni ustrezne podlage za vodenje postopka in morebitni izrek inšpekcijskega ukrepa. Določba prvega odstavka 36. člena ZVKD- je bolj priporočilne narave in nima nadaljevanja v inšpekcijskih in kazenskih določbah tega zakona, zato inšpekcijskega postopka v konkretnih primerih ni mogoče voditi.

Kaj se je/bo naredilo za turizem?

V letošnjem letu smo realizirali dva od treh največjih projektov iz Strategije razvoja turistične destinacije. Predvsem zaradi nadhoda Sonce in parkirišča P+R smo bili uvrščeni med 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Velik izziv pa nas čaka v prihodnjem letu, kako zastavit  funkcioniranje Razglednega stolpa Kristal. Takšna investicijska sredstva za turistično infrastrukturo v prihodnjih letih ne bo možno zagotavljat.

Zato bomo sredstva usmerili v mehke vsebine, kot so skupna promocija na domačih in tujih trgih, izvedba digitalizacije kulturnih spomenikov in posledično njihova vključitev v promocijo. Okolico Bobrovega centra želimo nadgraditi s tematskimi potmi in rekreacijskimi površinami za vse generacije, s čimer računamo na obisk v večji meri tudi slovenskih gostov.

Za organizacijo večjih koncertnih in drugih zabavnih dogodkov pa želimo zastavit večji prireditveni prostor v vznožju smučišča Janina pod naslovom Arena Janina, ki bi služil tako smučarskemu klubu kot tudi organizatorjem večjih dogodkov, tudi za goste.

Neprofitna najemna stanovanja

V občini imamo 176 neprofitnih najemnih stanovanj, kar je relativno veliko v primerjavi z drugimi primerljivimi občinami. Ni za pričakovati, da bi občan prišel na občino in naslednji teden dobil stanovanje. Tega ni nikjer. Potrebno je izpeljati ustrezen postopek. Izvesti javni razpis, točkovati vloge in objaviti prioritetno lestvico za dodelitev stanovanj.

Dejstvo je, da danes na čakalni listi, ki je stara manj kot leto dni, nimamo več nobenega upravičenca, saj smo vsem stanovanja dodelili. Ker pa imamo 7 stanovanj, ki so se izpraznila iz takšnih ali drugačnih razlogov, jih bomo v bližnji prihodnosti obnovili. Zato pripravljamo novi javni razpis, na katerega bodo vsi zainteresirani lahko oddali vloge. Oblikovana bo nova prioritetna lista na osnovi katere bomo dodeljevali stanovanja upravičencem.

Asfaltiranje Celjske ceste

Skozi Rogaško Slatino poteka državna cesta, zato je za njeno vzdrževanje zadolžena država, oziroma Direkcija za infrastrukturo, oziroma njen vzdrževalec VOC Celje. Potrebo po čiščenju listja bomo prenesli izvajalcu.

Pobudo za obnovo državne ceste oziroma Celjske ceste na relaciji od Treh ribnikov do Mecatorja smo na Direkcijo dali že v lanskem letu, saj smo zaznali na njej precej razpok, ki bi lahko hitro prerasle v večje poškodbe. Želimo pa si, da bi skozi mesto bila cesta lepo urejena. Na osnovi tega je Direkcija uvrstila obnovo v svoj program in naša želja je bila, da bi ta dela bila izvedena že do občinskega praznika. Vendar pa imajo izvajalci letos veliko dela, in zakaj smo šele sedaj prišli na vrsto, ve izvajalec. Obnovo v višini cca. 100.000 eur bo v celoti plačala Direkcija za infrastrukturo.

Podobno se na pobudo občine izvaja obnova državne ceste Brezje-Pečica v dolžini 1,7 km. Investicijo v vrednosti 1.250.000 eur bo v celoti plačala država.

Parkirna hiša v Žiberniku

Že dlje časa skušamo upravnikom večstanovanjskih objektov v naselju Žibernik pomagati pri zagotavljanju dodatnih parkirišč. Tako smo že pred leti predlagali, da Občina Rogaška Slatina da brezplačno stavbno pravico na zemljiščih, ki so v njeni lasti, da bi se na njih zgradila dodatna parkirišča.

Upravniki so to možnost zavrnili, saj niso pridobili 100 % soglasja lastnikov stanovanj, da bi pristopili k izvedbi in zagotovili sorazmerni delež sredstev za izgradnjo. Ni pa možno, da bi iz občinskega proračuna za določeno skupino občanov zgradili parkirišča ob njihovih stanovanjih s sredstvi občinskega proračuna, drugod pa bi si jih občani, na primer ob individualnih stanovanjskih hišah, morali zagotoviti sami.

Zato menim, da izgradnja parkirne hiše ni izvedljiva, saj ne verjamem, da bi našli investitorja, ki bi zgradil parkirno hišo, v kolikor potem ne bi ljudje njej parkirali po ceni, ki bi jo on sam določil in ki bi mu pokrila veliko začetno investicijo. Obenem bi bilo tudi za to investicijo potrebno pridobiti vsa potrebna zemljišča,ne samo tista v občinski lasti.

Naj tem mestu naj poudarim, da je pri vseh vseh novogradnjah stanovanj, ki jih Občina Rogašk Slatina izvaja, izgradnja potrebnih parkirišč vključena v celotno investicijo.

Večnamenska dvorana v Športnem centru Rogaška Slatina

Širše območje Športnega centra Rogaška Slatina je poplavno ogroženo. Le na nekaterih zemljiščih je možna gradnja, in še to pod določenimi pogoji in ob predhodno izvedenih ukrepih. Vse to je najprej potrebno preverit in pridobiti soglasje od Agencije Republike Slovenije za vode, ki odloča o možnih posegih v prostor na osnovi hidravlično hidrološke študije.

Zadnja pa je za to območje pokazala, da tudi, če bi že imeli investitorja, saj izgradnja stane več milijonov eur, izgradnja športne dvorane ni možna oziroma projekt na tej lokaciji ni izvedljiv.

Obenem je dejstvo, da nekateri lastniki zemljišč svojih parcel ne prodajo pod nobenimi pogoji.